… ali čudovit začetek zadnjega vikenda v avgustu.

Tokrat sem se koncerta udeležil bolj iz uživancije, kot z namenom, da grem fotografirat. Bil je četrtkov dan, dišalo je po morju in podaljšanemu vikendu. Zato sva spakirala cunje, kopalke in seveda vso fotografsko kramo in se takoj po službi odpravila v Varaždin. Po nekem srečnem naključju se nama je uspelo izogniti vsem zastojem, kolonam in drugim pastem, tako da sva prispela v Varaždin še preden se je začela tonska vaja. Z ludim štajercem, ki se je končno vrnil s Kosova in ki je zopet prevzel vajeti “uradnega” fotografa v svoje roke, smo si ogledali grad, kjer se je odvijal festival. Hudo lepo. Seveda smo šli tudi na pivo.

Sam prireditveni prostor je bil ogromen. Na mojo veliko žalost pa je bil temu primerno visok tudi oder. Med komentarji iz Siol-ovega koncerta je nek pubec potožil, da je bil oder v na GSS visok štiri metre. Kolega, oder v Ljubljani je bil kot pručka v primerjavi s tistim v Varaždinu. Ko sem stopil zraven, je bil oder višji od mene za približno trideset centimetrov. Pa jih merim 195 v višino. Morda bi LiveView tukaj prišel prav. No, pa ni bil samo oder. Nekje na poti me je zapustila začetniška sreča in tako so produkti, torej fotke, bolj kot ne za en k***. Zato objavljam le nekaj slik, ki so prestale recenzijo in ki se mi zdijo vredne objave.

Pa vseeno, tistega popoldneva je breme ležalo na Rokovih plečih, koncert je bil enkraten in začel se je podaljšan vikend, ki sva ga z možgani na “off” preživela v Puli.