… oziroma spoznavni dan.
… oziroma test novega aparata in leče.

Ko sem konec tedna uspešno popravil izpit iz programiranja za prvi letnik, sem bil mnenja, da bi se prilegel krajši izlet. Možgane na pašo, podati se nekam, kjer bom naletel na sneg in po dolgem premoru dejansko posnel kakšno fotografijo. In ker se mi obeta, da bom v naslednjem letu priča svojemu dolgoletnemu sodelavcu, prijatelju in sorodni duši, me je prešinila ideja, da morda ne bi bilo slabo spoznati bodoče neveste. Vse kar je prav. In tako smo se odpravili na zasneženo Pokljuko. Kot rečeno, snega dovolj za izvoz in tudi vreme je bilo prekrasno. Vse v najlepšem redu, do prihoda na planoto, kjer je Peter ugotovil, da je pozabil fotoaparat v avtu v Ljubljani. Hehe, šal na njegov račun nam tistega dne ni in ni zmanjkalo. Morda bi bilo potrebno med krivci za pozabljivost iskati v zaužiti količini sadnega žganja, ki so ga okušali še pred odhodom. Vsaj nihče ni jamral, da ga zebe. Jaz sem bil tistega dne zadolžen za prevažanje raje. Izlet je bil enkraten in družba povsem po najinem okusu. Upam, da v kratkem nekaj podobnega ponovimo.
Kar pa se tiče testiranja aparata? Hmmm, totalno sem pozabil na D-Lighting, tu in tam pozabil zamenjati objektiv,… Očitno štiristo strani navodil ne prilagajo zraven kar tako. Pa pride na vrsto tudi to. Še drugi izpit iz programiranja naslednji teden, pa se veseli december lahko začne.

Pozabljivi “angel”.

Jata lastovk, ki so zamudile selitev.

Nisem prepričan, me je fascinirala planjava ali nebo?

Splužene ceste. Morda bi se kdo lahko tukaj česa naučil?

In še ena malce bolj dramatična.

Peter, naslednjič prosim vzemi s seboj še aparat. Stativ bi recimo lahko pozabil. Aparata ne. Hehe. Se vidmo…