Par fotk z nedeljskega izleta. Erjavčev je sicer dejal, da bo vidljivost na primorskem deset kilometrov zaradi vetra… No, vidljivost ni bila daljša od kilometra, meglice ali vlage je bilo v izobilju, zato je moj prvotni namen žalostno potonil v Piranskem zalivu. Pa vseeno. Dan je bil lep in na morju je objektov za fotografiranje vedno na pretek.
Med pohajkovanjem po Toskani, se je Andreja odločila, da bova naredila manjši ovinek in obiskala še pet ribiških vasic, ki spadajo pod nacionalni park z imenom Cinque Terre. Glede na manjše razočaranje nad Toskano, lahko rečem, da je bila to najboljša ideja in obisk res priporočam. Rezervirala sva si torej cel dan, se zjutraj zapeljala do La Spezie in od tam naprej z vlakom, ki povezuje mesteca med seboj. Vlak ali ladjica? Hmmm, razlika je v ceni in voznem redu. Cena za dve karti za vlak je bila še vedno nižja od ladijske za eno osebo. Poleg tega vlak vozi v obe smeri na približno 20 minut. O vasicah, zgodovini in parku ne bom pisal. Google in Wikitravel imata vse. Moram pa omeniti res čudovito podnebje, kjer o pretirani sopari, kljub mesecu juliju ne morem govoriti.
Morda bi bilo bolje, če bi ostala še en dan in bi naredil še par nočnih posnetkov.
… da je tole fotoblog.
… da počutje trpi zaradi prehlada.
… da je prišel za mano jeb*** izpit iz C++ programiranja iz 1. letnika.
… da so mi ob vpisu na šolo zatrdili, da ne bo matematike.
… da imam v torek izpit iz odvodov in integralov. Ali po novem integrali spadajo v biologijo?
… da dejansko nimam niti blage veze o matematiki.
Kljub vsemu, pa ostajam pozitivno naravnan in prilagam komentar, pod katerega se z veseljem podpišem.
quote: “What an amazing gig Slane Castle. This DVD is my fav of all time, so spiritual it’s unreal. Ever time I watch this my stomach burns up like a roaring fire!!!!”
D300, VR70-200, Me @ Slane Castle. A dream come true…
Torej, kostanjev piknik sem letos zamudil. Žal pa bi mi bilo le, če bi ostal doma. Tako pa sva se odpravila na izlet čez Vršič v dolino Soče. O vremenu ne bom govoril, slike povejo vse. Ustavila sva se tudi pri izviru Soče in obiskala Kekčevo domačijo, za katero se še danes sprašujem, zakaj se tako imenuje. Hmmm.
Kljub temu, da sva dolino z nahrbtniki in šotorom prehodila od Trente do Tolmina in pred par leti na najinem potovanju s kolesi po Sloveniji tudi prekolesarila, še nikdar nisva zašla v dolino Lepene. Tokrat sva jo obiskala in hvaljen jezus, da nisem spet pozabil stativa.
Aha, naslednje leto pa sigurno pridem na blogerski piknik, pa tudi če pada sneg.
Enih par slik z izleta, ki smo ga preživeli z ljubitelji teh legendarnih terencev. In ena boljših stvari, ki sem jo ta dan spoznal? Zdravilo za “mačka” ni le domača juha. Streho dol, pa na avtocesto. 
ZSFB